Mrzli vrh

Na levem bregu reke Soče se dviga strmo pobočje Mrzlega vrha (1359m)Mrzli vrh(gora krvi in vzdihljajev) je znano bojišče v prvi svetovni vojni, saj je bil steber avstro ogrske obrambe tolminskega mostišča od pomladi 1915 do jeseni leta 1917.Danes je Mrzli vrh poznan kot muzej na prostem, kjer si lahko ogledamo številne jarke, obrambne položaje, kaverne, pokopališča, in madžarski oltar v kaverni. Z vrha pa imamo čudovit razgled na nekdanje bojišče soške fronte.

mrzli vrh

General Svetozar Borojević von Bojna(Soški lev) poveljnik 5.armade je ukazal obrambo vrha za vsako ceno, prav tako so italijanski vojni strategi in poveljujoči so od vojske zahtevali brezpogojno zmago saj je predstavljal ključ za osvojitev tolminskega mostišča. V prvih dneh vojne so Mrzli vrh, planino Pretovč ,planino Sleme in greben do Krna branilo le kakih 200 Avstro ogrskih črnovojnikov, žandarjev in med njimi precej domačinov iz bližnjih vasi ki so jih poslale vojaške oblasti v pomoč.

general Svetozar Borojević
Planina Sleme
AO vojaki pri Tolminki

Drugih primernejših Avstro ogrskih enot takrat še ni bilo na položajih. Zato so bili črnovojniki in hitro mobilizirani fanti in možje predvsem iz Zatolmina in Dolj ter drugih vasi ob Soči, edini branilci. Bili so slabo oboroženi čeprav so imeli nekaj strojnic. Naj bi šlo za 155 pehotni bataljon črnovojnikov, ki se je kasneje okrepil predvsem z domačini iz okoliških vasi. V zadnjih dneh maja in začetku junija 1915 je italijanska vojska pošiljala nove in nove enote ki so krvavele v bližinskih bojih z enotami 3. gorske brigade. Kar niso pobili in uničili streli ter eksplozije so pa pomečkali kamenje in skale ki so ga prožili Avstrijski branilci nad strmimi pobočji .Štiri krat je Italijanom uspelo zavzeti vršni greben a protinapad je bil takojšen in silovit v bojih na nož saj so Avstrijci bili prekaljeni za boj iz srbskega in ruskega bojišča tako so vedno znova odbili napadalce.

 

Na cvetočih pobočjih Mrzlega vrha so tiste sončne pomladi izkrvaveli celi bataljoni .Velike izgube so prisilile načelnika generalštaba italijanske vojske generala Luigi Cadorna da je 4 junija 1915 ukazal prekinitev napadov. Po začetnih bitkah spomladi in poleti 1915 sta obe strani izkoristile zatišje za utrjevanje položajev ,kopanje strelskih jarkov in kavern. Slednje so jim nudile varno kritje pred eksplozijami min, granat, padajočega svinca in kamenja. avstro ogrski jarki so bili za Italijansko pehoto ne osvojljivi saj so bili opremljeni s strojnicami pred njimi pa prepleteni z gosto bodečo žico in drugimi žičnimi ovirami. Zato so Italijani neprestano krepili svoje topništvo in pred vsakim napadom zasuli Avstro ogrsko vojsko z ognjem ki naj bi očistil teren in zmehčal branilce. Italijani ki so se utrdili nad planino Lapoč so v enem izmed napadov jeseni leta 1915 končno osvojil del prvih Avstro ogrskih jarkov zahodno od vrha. Vendar jim kljub neprestanim napornim napadom ni uspelo nikoli trajno zasesti mrzlega vrha niti sosednjega Slemena in vodil vrha. Njihov obroč okoli gore se je tesno oklepal avstrijske obrambne linije, ki je povsod potekala na višje ležečih in lažje branljivih mestih. O zagriženosti italijanske vojske nam pričajo položaji na jugo vzhodni strani mrzlega vrha ki so bili vkopani na strmem prepadnem pobočju tik pod Avstrijskimi jarki. Kako so vojaki na takem terenu živeli ,oskrbovali in bojevali si danes ne moremo predstavljati. Ti položaji imenovani (LUNETTA B) so kasneje prišli v avstro ogrske roke. Na Mrzlem vrhu so bili nasprotniki drug od drugega oddaljeni le nekaj deset metrov. To so izkoristile avstro ogrske enote ki so 24.10.1917 pripravile smrtonosno presenečenje. Začetek konca vojne na Mrzlem vrhu oznanila eksplozija podzemne mine, nameščene na konec rova, ki so ga skrivaj branilci izkopali pod italijanske jarke. Eksplozija ki je vrgla v zrak Italijansko moštvo je ustvarila prehod skozi kateri sta dva bataljona že v prvem naskoku zavzela vozlišče jarkov na koti 1186.globok minski krater okoli katerega so razmetane skale je še danes viden in zastrašujoč. Po več kot sto letih je Mrzli vrh še vedno velik opomnik dogodkov tistega čas.

Viri.: Vasja Klavora Koraki skozi meglo
http://www.gore-ljudje.net